3di – Developmental, Dimensional and Diagnostic interview  je unikatno sestavljen standardiziran intervju  s starši/skrbniki, katerega podlaga je računalniški program. V svoji sestavi ni niti visoko strukturiran niti polstrukturiran intervju, vendar pa so v njem upoštevane prednosti obeh pristopov. Ker je intervjuju podlaga računalniški program, so vprašanja razdeljena po področjih funkcioniranja in prilagajanja in ne po strogo diagnostičnih področjih. Starši imajo namreč pogosto zelo podrobne informacije o avtizmu in nevede odgovarjajo to, kar mislijo da bi morali reči, tak način razdelitve vprašanj pa tovrstno manipulacijo onemogoča. Intervju uporabimo v skrajšani obliki, po potrebi pa v daljši obliki. Omogoča zelo dobro diferencialno diagnostiko.

DISCO (Diagnostic Interview for Social and Communication Disorders) je diagnostični pripomoček za detekcijo motenj avtističnega spektra. Omogoča postavitev diagnoze v skladu z več diagnostičnimi kriteriji (ICD 10, DSM IV). Intervju zajema vsa glavna življenjska področja posameznika od rojstva do trenutne starosti.
Intervju se izvaja s starši oziroma skrbniki posameznika. Pomembno je, da ta oseba, ki je intervjuvana, posameznika dobro pozna. Predvidoma intervju traja 3 do 4 ure. Priporočljivo je, da s seboj na intervju prinesete vso razpoložljivo dokumentacijo o posameznikovih težavah (izvidi, odločbe, zapiski, opažanja, šolska poročila……).

ADI-R (The Autism Diagnostic Interview-Revised) je diagnostični inštrument za ocenjevanje avtizma pri otrocih in odraslih in je namenjen njihovim skrbnikom. ADI-R zagotavlja diagnostični algoritem za avtizem, kot je ta opisan v ICD-10 in DSM-V. Usmerjen je na ugotavljanje vedenja, in sicer na treh glavnih področjih:

• kvaliteta medsebojne socialne interakcije,
• komunikacija in jezik,
• omejeno, ponavljajoče in stereotipno vedenje ter interesi.

Vsebuje 93 vprašanj in večina se jih nanaša na trenutno stanje, obenem pa so vprašanja namenjena tudi pridobitvi informacij o otroku ali odraslem, ko je bil ta star med 4 in 5 let, ko je vedenje značilno za avtizem najbolj izrazito. Na podlagi podatkov o tem starostnem obdobju lahko postavimo diagnozo avtizem (oziroma vse MAS). ADI-R je primeren za otroke in odrasle, ki imajo mentalno starost 18 mesecev ali več. Intervju traja približno 90 minut oziroma nekoliko več časa, kadar ga izvajamo s skrbniki starejših otrok in odraslih.

ADOS (Autism Diagnostic Observation Schedule) je široko uporabljan, standardiziran, zanesljiv in veljaven pripomoček za diagnosticiranje avtizma. Sestavljen je iz polstrukturiranih nalog, ki omogočajo opazovanje socialnega vedenja in komunikacije povezanih z motnjami avtističnega spektra. Uporablja se lahko tako pri otrocih, vse od enega leta dalje, kot pri odraslih. Prav tako se lahko uporablja pri posameznikih, ki ne uporabljajo govora in pri tistih, ki govorijo tekoče. Glede na starost in razvitost govora se uporabi eden izmed štirih modulov. Sama izvedba predvidoma traja 35 – 40 minut. Na podlagi ADOS-a ocenimo, če posameznikovo socialno vedenje in komunikacija dosegata kriterije za motnje avtističnega spektra in znotraj teh ožje kriterije za avtizem (po DSM IV). Poleg same diagnoze ADOS nudi tudi številne kvalitativne podatke o močnih in šibkih področij posameznika in je tako nepogrešljiv pri delu z otroci z motnjami avtističnega spektra.

SCQ (The Social Communication Questionaire) test, ki temelji na poročilu staršev in se nanaša na simptomatologijo, ki je povezana z motnjami avtističnega spektra (MAS). Na vprašanja se odgovarja z da/ne in traja približno 10 minut. SCQ je mogoče izvajati v dveh oblikah glede na: trenutno stanje ali celo življenje. SCQ je prvotno narejen kot test, ki spremlja ADI-R. Tako kot ostali diagnostični instrumenti za avtizem (npr. ADOS in ADI-R), tudi SCQ temelji na merjenju neobičajnega vedenja.

SRS (Social Responsiveness Scale) vprašalnik, ki pokriva različne dimenzije medosebnega vedenja, komunikacije in ponavljajoča/stereotipna vedenja, ki so značilne za motnje avtističnega spektra (MAS). Vprašalnik je narejen in se uporablja tako, da zazna širok obseg simptomov ne glede na težavnost. Rezultati nam razkrijejo avtistično motnjo, Aspergerjev sindrom, Pervazivno razvojno motnjo – nedoločeno in shizoidno osebnostno motnjo v otroštvu. SRS je pomemben pripomoček tudi pri načrtovanju individualiziranega programa za otroke v procesu izobraževanja.

SIPT (Sensory Integration and Praxis Tests) je ocenjevalni instrument, ki nam pomaga razumeti težave, katere ima otrok pri učenju in vedenju. Ocenjuje posamezne senzorne sisteme kot so: vestibularni, proprioceptivni, kinestetični, taktilni in vizualni sistem. SIPT je bil standardiziran za otroke med 4. in 8. letom starosti. Ocena SIPT-a ne pokaže vzroke za težave pri učenju in vedenju, a pokaže na katerem senzornem sistemu ima otrok težave. Še več podatkov dobimo, če to oceno združimo s kliničnim opazovanjem. Sestavljen je iz 17 podtestov, ki jih otrok izvede v individualnem kontaktu s terapevtom. Zaradi kompleksnosti se izvede test vsaj v dveh seansah (2 x 1.5 h), po potrebi pa se ga razdeli na več delov (odvisno od otrokove sposobnosti za koncentracijo, pozornost). Podteste lahko razdelimo v štiri glavne skupine:

• oblike in prostor, vizo-motorična koordinacija in sposobnost sestavljanja elementov v celoto,
• taktilna diskriminacija,
• praxis (sposobnost, ki nam pomaga pri uspešni uporabi rok, celotnega telesa pri spretnostnih nalogah kot so igra, uporaba orodij, ...),
• vestibularno in proprioceptivno procesiranje.

Test je sestavljen iz dveh delov:

• poročila staršev/skrbnikov, ki ga starši izpolnijo glede na vsakodnevno opazovanje otroka in sicer pred testiranjem otroka
• direktnega testiranja otroka, ki traja približno uro in pol; lahko pa tudi manj ali več, odvisno od otrokovega funkcioniranja.

Primeren je za otroke stare od 2 do 7 ½ let pa tudi za nekoliko starejše, v kolikor je njihova mentalna starost oziroma funkcioniranje nižje od 8 let.